Kakšni so prvi odzivi trgov na ameriški napad na Iran

V ponedeljek se je podražila surova nafta, delnice na evropskih borzah pa so ob odprtju upadle, medtem ko trgi pozorno spremljajo, kako se bo Iran odzval na napade ZDA na jedrske objekte v bližnjevzhodni državi. Padec zaznava tudi največja kriptovaluta bitcoin.

Iranski parlament je v nedeljo v odziv na ameriške napade – prve doslej na iransko ozemlje – podprl predlog zaprtja Hormuške ožine, ključnega ozkega grla pomorske trgovine, skozi katerega se steka petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte (WTI) je pri 75 dolarjih, severnomorska nafta brent pa pri 78,2 dolarja, po podatkih Bloomberga. Oba referenčna tečaja sta pridobila okrog 1,6 odstotka. Za kratek čas so cene nafte dosegle najvišjo vrednost v zadnjih petih mesecih, ko je tečaj za nafto brent poskočil na 80 dolarjev za sod.

Zaprtje ožine mora potrditi tudi iranski svet za nacionalno varnost, ki mu predseduje ajatola Ali Hamenej. Cene nafte medtem še vedno ostajajo na relativno nizki ravni zaradi zadostne ponudbe na trgu, a Oxford Economics v svojih treh scenarijih spora na Bližnjem vzhodu napoveduje, da bi se v primeru zaprtja Hormuške ožine cene dvignile tudi do 130 dolarjev za sod.

Zaprtje ožine tveganje tudi za Iran

Takšno zaprtje bi vplivalo na vse države, ki črpajo nafto in plin v Perzijskem zalivu in ta goriva izvažajo na svetovne trge čez 39 kilometrov široko ožino – tudi na Iran. Poleg Irana so to še Savdska Arabija, Katar Irak in Kuvajt.

“Selektivne motnje, ki prestrašijo tankerje, so bolj smiselne kot zaprtje Hormuške ožine, saj bi bil ustavljen tudi iranski izvoz nafte,” je za Reuters dejal Vivek Dhar, analitik za surovine pri Commonwealth Bank of Australia. “V scenariju, ko Iran selektivno moti ladijski promet skozi Hormuško ožino, pričakujemo, da bo nafta brent dosegla vsaj 100 dolarjev za sod.”

Če bi se pretok nafte skozi Hormuško ožino za en mesec prepolovil in ostal 10 odstotkov nižji še nadaljnjih 11 mesecev, bi cena nafte brent hitro poskočila na 110 dolarjev za sod, pa po poročanju Bloomberga napovedujejo analitiki pri investicijski banki Goldman Sachs.

Odkar je Izrael napadel Iran pred desetimi dnevi, so se cene nafte dvignile za okrog 14 odstotkov. To veča tveganje za ponovno zaostritev inflacije, proti kateri so se v zadnjih dveh letih borile večje centralne banke z dvigovanjem obrestnih mer, piše Financial Times (FT).

Bitcoin navzdol, dolar rahlo navzgor

Dolar, ki zgodovinsko velja za varno naložbo v času tržnih negotovosti in tveganj, je po napadu pridobil okrog 0,3 odstotka vrednosti v primerjavi z drugimi večjimi valutami. Raste tudi donosnost državnih obveznic, predvsem v Evropi, ki je na področju energije odvisna od uvoza, višje cene pa bi za celino pomenile višjo inflacijo.

Donosnost nemških 10-letnih obveznic (Bunds) se je zvišala za dve bazični točki na 2,53 odstotka. Zvišali so se tudi donosi 10-letnih ameriških državnih obveznic (Treasuries), in sicer prav tako za dve bazični točki na 4,39 odstotka.

Azijske borze so se v ponedeljkovem trgovanju odzvale mešano. Osrednji japonski indeks Nikkei 225 je izgubil 0,13 odstotka, hongkonški indeks Hang Seng pa je pridobil dobrega pol odstotka. V Evropi so se borze odprle v rdečem: osrednji indeks evrskega območja Eurostoxx 50 je izgubil okrog 0,4 odstotka, medtem ko sta nemški Dax in francoski CAC 40 izgubila vsak po približno pol odstotka. Tudi na ljubljanski borzi je indeks slovenskih blue chip delnic SBITOP trgovanje otvoril z 0,4-odstotnim padcem.

Kriptovaluta bitcoin je v nedeljo, ko so bile svetovne borze zaprte, izgubila do dobre štiri odstotke vrednosti, ko se je tečaj spustil pod 100 tisoč dolarjev za kovanec. Najnižjo točko je dosegel pri 98.600 dolarjih. V ponedeljek je največja kriptovaluta po tržni vrednosti pridobila dober odstotek in se vrnila na raven 102 tisoč dolarjev.